Pri povišani telesni teži se pogosto preveč osredotočamo na številko na tehtnici. Vendar ta številka ne pove, kaj se dejansko dogaja z vašim zdravjem in telesom.
Pomembno je ločiti, da prekomerna telesna teža ni enako debelosti. Gre za dve ločeni kategoriji telesne mase, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija pri odraslih prekomerno telesno težo opredeljuje pri indeksu telesne mase (BMI) 25 kg/m² ali več, debelost pa pri BMI 30 kg/m² ali več.
Indeks telesne mase oziroma BMI je uporabno orientacijsko merilo. Izračunamo ga tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih.
Dve osebi z enakim indeksom telesne mase imata lahko zelo različen krvni tlak, krvni sladkor, vrednosti holesterola, količino maščobe okoli pasu in splošno presnovno zdravje. Zato je veliko bolj koristno poleg teže spremljati tudi kazalnike, ki nam povedo ali se že povečujejo dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja in druge presnovne bolezni.
V nadaljevanju se zato osredotočamo na debelost, ki jo WHO opredeljuje kot kronično, ponavljajočo se in večfaktorsko bolezen. Na njen razvoj vplivajo številni dejavniki, med drugim genetika, nevrobiologija, prehranjevalne navade, telesna dejavnost, okolje, zdravila in širše življenjske okoliščine.
Danes vam predstavljamo najpomembnejše kazalnike, ki jih je pri debelosti smiselno poznati in spremljati skupaj z zdravnikom.
1. Ne spremljajte samo kilogramov ampak tudi obseg pasu
Indeks telesne mase ima pomembno omejitev: ne pove nam, kje se maščobno tkivo nahaja in ni neposredna mera trebušne oziroma visceralne maščobe.
Prav zato sodobne smernice priporočajo, da pri odraslih z BMI 30 kg/m² ali več ocenimo tudi razmerje med obsegom pasu in telesno višino. NICE kot praktično pravilo svetuje, naj bo obseg pasu manjši od polovice telesne višine. Razmerje 0,5 ali več je povezano z večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, hipertenzijo in bolezni srca in ožilja.
Primer: če ste visoki 170 cm, je koristen orientacijski cilj obseg pasu pod približno 85 cm.
To ne pomeni, da ena meritev sama postavi diagnozo. Pove pa nekaj, česar tehtnica ne pokaže, to je koliko maščobnega tkiva je skoncentriranega okoli trebuha.
2. Merite si krvni tlak
Povišan krvni tlak je eden pomembnejših dejavnikov tveganja za srčni infarkt, možgansko kap in druge srčno-žilne bolezni, hkrati pa pogosto dolgo ne povzroča nobenih očitnih težav.
Zato ga ni mogoče zanesljivo oceniti po tem, kako se počutimo. Treba ga je izmeriti.
Po aktualni klasifikaciji American Heart Association so meritve pri odraslih okvirno razdeljene tako:
| Krvni tlak | Sistolični | Diastolični |
|---|---|---|
| Normalen | < 120 mmHg | in < 80 mmHg |
| Povišan | 120–129 | in < 80 |
| Hipertenzija 1. stopnje | 130–139 | ali 80–89 |
| Hipertenzija 2. stopnje | ≥ 140 | ali ≥ 90 |
Ena sama povišana meritev še ne pomeni diagnoze hipertenzije. Pomembne so pravilno izvedene in ponovljene meritve ter individualna zdravniška presoja. Če imate prekomerno telesno težo, je krvni tlak vsekakor ena od številk, ki jo je dobro poznati in spremljati skozi čas.
3. Spremljajte krvni sladkor in HbA1c
Sladkorna bolezen tipa 2 se pogosto razvija postopoma. Pred njo lahko več let obstaja prediabetes, pri katerem je krvni sladkor že višji od normalnega, vendar še ne dosega diagnostičnega območja za sladkorno bolezen. Prekomerna telesna teža, predvsem trebušna debelost, je eden pomembnih dejavnikov tveganja.
Dva pogosto uporabljena kazalnika sta:
Glukoza na tešče
- normalno: pod 5,6 mmol/L,
- prediabetes: približno 5,6–6,9 mmol/L,
- diabetes: 7,0 mmol/L ali več.
HbA1c
HbA1c oziroma glikirani hemoglobin približno pokaže povprečno raven krvnega sladkorja v zadnjih dveh do treh mesecih.
- normalno: manj kot 5,7 %,
- prediabetes: 5,7–6,4 %,
- diabetes: 6,5 % ali več.
Pri človeku brez jasnih simptomov posamezen nenormalen rezultat praviloma zahteva potrditev z ustreznim ponovnim testiranjem. HbA1c tudi ni idealen kazalnik v vseh okoliščinah, saj lahko nanj vplivajo nekatera krvna, ledvična in druga zdravstvena stanja.
4. Opazujte kaj se dogaja z holesterolom in trigliceridi
Ko govorimo o holesterolu, ena sama številka »skupni holesterol« ne pove celotne zgodbe.
Lipidni profil običajno vključuje:
- LDL-holesterol,
- HDL-holesterol,
- trigliceride,
- skupni holesterol oziroma druge izračunane vrednosti.
LDL pogosto imenujemo »slabi holesterol«, saj lahko povišane vrednosti prispevajo k nastajanju oblog v arterijah. HDL sodeluje pri prenosu holesterola stran od arterij, trigliceridi pa predstavljajo glavno obliko shranjenih maščob v telesu. Kombinacija visokih trigliceridov, visokega LDL in nizkega HDL je lahko posebej neugodna za srčno-žilno tveganje.
Pri trigliceridih se vrednost pod približno 1,7 mmol/L oziroma 150 mg/dL običajno šteje za normalno. Pri LDL pa ni ene idealne številke za vse, priporočena vrednost je odvisna od skupnega srčno-žilnega tveganja posameznika.
Zato rezultatov lipidnega profila ni smiselno presojati izolirano. Zdravnik jih oceni skupaj s krvnim tlakom, sladkorjem, starostjo, kajenjem, družinsko anamnezo in drugimi dejavniki.
5. Ne pozabite na zdravje vaših jeter
Jetra so še en organ, na katerega lahko vpliva presnovno zdravje.
Pri ljudeh s prekomerno telesno težo oziroma debelostjo je pogostejša metabolno povezana steatotična bolezen jeter ali MASLD, pri kateri se v jetrih kopiči prekomerna količina maščobe. Večje tveganje imajo tudi ljudje z inzulinsko rezistenco, sladkorno boleznijo tipa 2, povišanimi trigliceridi ali metaboličnim sindromom.
Posebnost zamaščenih jeter je, da lahko dolgo poteka brez izrazitih simptomov. Nekateri ljudje občutijo utrujenost ali nelagodje v zgornjem desnem delu trebuha, mnogi pa nimajo nobenih težav.
Ob sumu na zamaščena jetra je smiseln obisk pri zdravniku, ki lahko oceni:
- jetrne encime oziroma druge laboratorijske kazalnike,
- presnovne dejavnike tveganja,
- po potrebi opravi ultrazvočno diagnostiko.
Diagnoza se običajno postavlja na podlagi anamneze, pregleda, laboratorijskih in slikovnih preiskav ter v nekaterih primerih dodatnih testov.
Naročite se ultrazvok trebuha v CIIM PLUS in preverite stanje jeter in vseh trebušnih organov
Ultrazvok trebuha je lahko del diagnostike maščobne bolezni jeter, saj omogoča pregled jeter in vseh drugih trebušnih organov hkrati ter lahko pomaga pri oceni morebitnih sprememb. Preiskava je neinvazivna in neboleča.
Naročite se na ultrazvok trebuha:
Spodaj izberite storitev, vnesite svoje podatke vključno z svojo številko kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ), izberite žejen termin ter potrdite naročilo. Po mailu boste prejeli potrditveno obvestilo.
Vtičnik za enaročanje uz6. Se zavedate svoje kakovosti spanja?
Spanja običajno ne razumemo kot »zdravstveno številko«, vendar je pri prekomerni telesni teži pomemben del zdravstvene slike. Debelost je eden od dejavnikov tveganja za obstruktivno spalno apnejo, pri kateri se dihanje med spanjem večkrat prekine oziroma zmanjša.
Bodite pozorni predvsem na:
- pogosto glasno smrčanje,
- prekinitve dihanja med spanjem, ki jih opazi partner,
- dušenje ali lovljenje sape med spanjem,
- izrazito dnevno zaspanost,
- jutranje glavobole,
- pogosto zbujanje ponoči,
- občutek neprespanosti kljub dovolj dolgemu spanju.
Spalna apneja ni pomembna samo zaradi utrujenosti. Nezdravljena je povezana tudi s hipertenzijo in večjim srčno-žilnim tveganjem. Če so ti simptomi prisotni, je smiselna zdravniška ocena, za potrditev diagnoze pa preiskava spanja.
Kako pogosto bi morali te kazalnike meriti?
Visok krvni tlak, povišan krvni sladkor, veliki obseg pasu, visoki trigliceridi in nizki HDL se pogosto pojavljajo skupaj. Takšno kombinacijo imenujemo metabolični sindrom. Gre za skupino dejavnikov, ki povečujejo tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in možgansko kap. Za celovito spremljanje so koristna vprašanja:
Kakšen je moj krvni tlak?
Kakšen je moj krvni sladkor?
Kakšen je moj lipidni profil?
Kolikšen je moj obseg pasu glede na višino?
Ali so prisotni dejavniki tveganja za maščobno bolezen jeter?
Ali kakovostno spim in normalno diham ponoči?
Pogostost kontrole prej naštetih kazalnikov je odvisna od:
- starosti,
- stopnje prekomerne telesne teže,
- obsega pasu,
- družinske anamneze,
- že znanih bolezni,
- zdravil,
- preteklih laboratorijskih izvidov.
Če so izvidi normalni, je pri večini ljudi smiselna ponovna ocena vsaj v nekajletnih intervalih, pogosteje pa ob spremembi tveganja oziroma po priporočilu zdravnika. Krvni tlak pa je tako enostavno izmerljiv in tako pomemben, da ga je smiselno poznati tudi takrat, ko se počutimo popolnoma zdravi.
Poznati svoje številke je prvi korak preventive
Če imate prekomerno telesno težo, cilj spremljanja zdravstvenih kazalnikov ni ustvarjati dodatnega pritiska zaradi številke na tehtnici, temveč pravočasno odkriti spremembe, ki jih je mogoče obravnavati, še preden začnejo povzročati večje zdravstvene težave.
Krvni tlak, krvni sladkor, lipidni profil, obseg pasu, zdravje jeter in kakovost spanja nam skupaj povedo bistveno več o zdravstvenem stanju kot kilogrami sami.
Preventivni internistični pregledi v CIIM PLUS
Preventivni pregled je namenjen prav preventivi, sistematični oceni zdravstvenega stanja in zgodnjemu odkrivanju bolezni.
Če so že prisotni povišan krvni tlak, utrujenost, več različnih simptomov hkrati ali druga nepojasnjena zdravstvena odstopanja, je lahko primeren tudi splošni internistični pregled, kjer se težave ocenijo v širšem zdravstvenem kontekstu.
Nudimo več vrst preventivnih pregledov:
Specialistični internistični pregled (razširjen)
Specialistični internistični pregled pri 40+
Celovit preventivni paket “Skrbim zase”
Naročite se na preventivni pregled pri specialistu internistu:
Spodaj izberite storitev, vnesite svoje podatke vključno z svojo številko kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ), izberite žejen termin ter potrdite naročilo. Po mailu boste prejeli potrditveno obvestilo.
preventivaČlanek je informativne narave in ne nadomešča individualnega zdravniškega pregleda ali interpretacije laboratorijskih izvidov.
