opravljamo v našem centru.

je ena najstarejših kliničnih metod. Elektrokardiografija je veda, s katero preučujemo delovanje srca na podlagi merjenja potencialnih razlik med različnimi deli telesa ob srčni aktivnosti. Elektrokardiograf je posebna priprava, s katero zaznamo na površini telesa napetostne razlike, ki so posledica majhnih razlik v potencialih med posameznimi predeli v srcu. Iz enega predela srca v drugega se namreč kot val depolarizacije prevaja akcijski potencial. Časovni zapis napetostnih razlik, ki jih izmerimo, imenujemo elektrokardiogram (EKG). EKG služi kot sredstvo za ugotavljanje pravilnosti oz. nepravilnosti v delovanju srca. Kako se izvaja v praksi lahko pogledate na tej povezavi >>

Priprava bolnika za snemanje EKG in snemanje (opravi medicinska sestra/tehnik):
Pacienta seznani s preiskavo. Poskrbi, da je higiensko urejen, psihično in fizično sproščen (sicer so v zapisu vidne motnje). Praviloma naj bi ležal na preiskovalni mizi (na hrbtu). Izrazito poraščena mesta je potrebni obriti, sicer se nanese kontaktni žele na predel sprednjega dela prsnega koša ter okončine, nastavijo se elektrode in se posname EKG.

Po snemanju se pacienta uredi.

EKG snemamo obvezno pri naslednjih stanjih:

– bolečini v prsnem košu,
– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
– motnjah srčnega ritma,
– vnetju osrčnika,
– povečanju srca ali določenega dela srca ,
– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,
– motnjah elektrolitskega ravnovesja,
– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca …

Rentgensko slikanje je slikanje posameznih telesnih delov ali organov z rentgenskimi žarki. Rezultat takega slikanja je 2D rentgenska slika − rentgenogram.
S pomočjo rentgenskega aparata se opravljajo slikanje pljuč v osnovnih in dodatnih specialnih projekcijah. Pri vseh rentgenskih preiskavah se paciente zaščiti z ustreznimi zaščitnimi sredstvi (plašči, slinčki in predpasniki). Rentgensko slikanje je seveda škodljivo, saj gre za sevanje. Vedno je treba skrbno pretehtati indikacije, torej razloge za slikanje. Slikanje je upravičeno, če je informacija, ki jo s tem dobimo, večja od tveganja. O tem naj odloča strokovnjak. Novejši aparati sevajo manj, tako npr. z enim slikanjem pljuč dobite približno tako dozo, kot če se z letalom peljete čez Atlantik in tako dobite sevanje iz naravnega okolja.
Za rentgensko slikanje se odloči zdravnik , ko želi odkriti pravo diagnozo, vzrok bolečine oziroma preveriti uspeh zdravljenja. Prav tako se lahko za rentgensko slikanje odloči zdravnik pri preventivnih pregledih. Posebne priprave za to slikanje niso potrebne. Preiskave so neboleče, pomembno je le dobro sodelovanje pacienta (dihanje, zadrževanje določenega položaja). Pomembno je, da pri kontrolnih in dodatnih slikanjih pacient s seboj prinese stare RTG slike pljuč, saj je to začetna preiskava pri diagnostiki pljučnega raka.

RTG slikanje pljuč ter nativno (brez kontrasta) slikanje trebuha naši pacienti bodo opravili v centru Vaše zdravje na Kopitarjevi ulici 2 v Mariboru.

Pisno mnenje (izvid) zdravnika specialista pacienti bodo prejeli v približno eni uri po opravljeni preiskavi ali po dogovoru.

V splošnem telesno sestavo posameznika lahko razdelimo na dve komponenti:
maščobno in pusto maso. Tisti, ki imajo ustreznejše razmerje med tema dvema, so običajno bolj zdravi, gibalno učinkovitejši in se tudi počutijo bolje.
Da dosežemo oz. ohranimo optimalno telesno sestavo, niso dovolj le popularne diete in občasna vadba, temveč je temu treba prilagoditi način življenja.
Torej, bolj priporočljiva od tehtanja in ugotavljanja naše telesne teže je že uporaba ogledala, kjer na pogled lahko ocenimo svojo telesno sestavo. Znano je namreč, da kilogrami ne povedo skoraj ničesar, prav tako kot indeks telesne mase, kjer je telesna teža ena izmed spremenljivk. Več nam pove, kot že rečeno, razmerje med maščobno in pusto maso. Maščobna masa predstavlja tisti del telesne mase posameznika, ki odpade na histološko neesencialno (nebistveno) ali rezervno maščobo in esencialno maščobo. Večji del te maščobe je v podkožju, nekaj pa je je v kostnem mozgu in v trebušni votlini okoli notranjih organov. Za naše normalno delovanje je tako tudi maščoba nujno potrebna, saj ščiti notranje organe, zagotavlja del energije in je v pomoč pri hormonskem delovanju. Vendar viški neesencialnih maščobnih zalog niso zaželeni, ker so med drugim povezani z različnimi zdravstvenimi težavami. Razlog za kopičenje je v večini primerov večji vnos hrane (in s tem energije), kot je potrebujemo za naš bazalni metabolizem in preostale aktivnosti.
Pusta masa zajema vse druge strukture organizma: mišice, kosti, živčevje, notranje organe in preostala tkiva. Manifestacija obeh komponent telesne sestave je odvisna od genetske zasnove in od dejavnikov, ki jih lahko strnemo v tri osnovne skupine: kvantiteta in kvaliteta prehrane, telesna aktivnost ter raven stresa.