Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog
Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta ključ do dobrega počutja, vitalnosti in sreče posameznika. Žal pa sodobni način življenja prinaša veliko pasti. Stres v službi, uživanje hitre in predelane hrane, pomanjkanje svežega zraka in gibanja… Vsi ti dejavniki zastrupljajo naše telo, posledično pa nas pestijo različne težave – slaba prebava, disbioza, napihnjenost, pomanjkanje energije, izčrpanost, oslabljen imunski sistem, glavoboli, pridobivanje telesne teže, depresija, težave s kožo, kandida, hormonsko neravnovesje in še več…
Slovenci jemo premalokrat na dan, obroki so enolični in nezdravi, jemo prehitro in preveč naenkrat.
Opredelitev zdrave prehrane
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je zdrava prehrana tisti del zdravega načina življenja, ki človeka krepi, preprečuje bolezen in vpliva na delovno storilnost. Zdrava prehrana je uravnotežena, varna in varovalna ali funkcionalna. Prehrana mora biti tudi biološko in gastronomsko sprejemljiva.
Uravnotežena prehrana
Uravnotežena prehrana pomeni (1) vnos vseh potrebnih hranilnih snovi (energijskih in neenergijskih) v pravem razmerju, (2) pravilno razporejen vnos hranilnih snovi preko celega dne ter (3) ustrezno energijsko vrednost hrane. Z izbiro uravnotežene prehrane preprečujemo deficitarne bolezni oziroma bolezni, ki nastanejo zaradi pomanjkanja ene ali več hranilnih snovi.
Varna prehrana
Varna prehrana je tista, ki je čista, higiensko neoporečna, neokužena in nas ne zastruplja. Varna hrana je pridelana in dana v promet v skladu z načeli higiene živil. Preprečuje akutne in kronične zastrupitve.
Varovalna ali funkcionalna hrana
Varovalna (funkcionalna) prehrana nas ščiti pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji, predvsem pred boleznimi srca in ožilja. Varovalna ali funkcionalna prehrana ima poleg svoje hranilne vrednosti tudi ugoden in varovalen učinek na zdravje človeka. Varovalna hrana ne vsebuje dodanih sladkorjev, soli, maščob (predvsem nasičenih maščobnih kislin), ima veliko prehranskih vlaknin in ne presega dovoljenih količin dodatkov (arome, barvila,…).
Življenski slog
Na posameznikov življenjski slog in njegovo oblikovanje vplivajo naslednji dejavniki:
• družina in vrednote,
• vzgoja in izobraževanje,
• vrstniki,
• delo in delovno okolje,
• naravno okolje,
• življenjski pogoji.
Del življenjskega sloga so tudi prehranjevalne navade.
Kakšne so prehranjevalne navade posameznika in njegov odnos do hrane, je torej odvisno tudi od zgoraj naštetih dejavnikov. Prehranjevalne navade se oblikujejo že v otroštvu, naučimo se jih od staršev v procesu vzgoje. Kasneje v puberteti imajo na prehrano in izbor živil velik vpliv vrstniki. Pridobljenih navad ne moremo hitro spreminjati, saj so v tesni povezavi z življenjskimi pogoji, ki jih imamo ali od katerih smo odvisni.
Pravilna, zdrava prehrana je del zdravega življenjskega sloga, ki nam zagotavlja kvalitetno in zdravo življenje. Dokaz, da je zdravje močno odvisno od prehrane, so različne bolezni, za katere so ugotovili, da so neposredno povezane z načinom prehranjevanja ali z izbiro hrane (živil). Telo se na naše slabe razvade ne odzove takoj, bolezni in težave se razvijajo postopoma in počasi, zaradi česar je nekatere med njimi težko prepoznati. Velikokrat se zgodi, da izbruhnejo povsem nepričakovano. Prehrana lahko povzroča težave, kadar jo uživamo premalo ali je skromna (revščina, lakota) in kadar je je preveč ali je preobilna. Posameznik postane ob pojavu bolezni ali težav bolj motiviran in pripravljen spremeniti slabe prehranske in druge navade.