Steatoza jeter pomeni zamaščenost jeter in ta izraz uporabimo tedaj, ko maščobe v jetrih presežejo 5%. Večinoma to diagnozo postavljamo s pomočjo ultrazvočne preiskave. Pomeni prvo stopnjo jetrne okvare, vzrokov za nastanek pa je zelo veliko. Ker je velikokrat vzrok pretirano pitje alkohola, steatozo delimo v alkoholno in nealkoholno. Pri prvi je vzrok jasen. Druga je povezana z metabolizmom, pojavla se v približno 15% odrasle populacije, moški in ženske zbolevajo enako, največkrat med 50. in 70. letom starosti, čeprav se lahko pojavi kadarkoli. Največkrat je v povezavi s takoimenovanim metabolnim sindromom, ki vključuje debelost, sladkoro bolezen, povišane trigliceride, zvišan krvni tlak in znižano vrednost HDL holesterola, izraženi pa naj bi bili vsaj trije od naštetih. Na zamaščenost jeter lahko vpliva tudi stradanje ali prehitro hujšanje in uživanje nekaterih zdravil. V 5-10% nenevarna in večinoma asimptomatsko potekajoča steatoza jeter lahko preide v jetrno cirozo, zato je to opozorilni znak, da je treba nekaj spremeniti. Večinoma je to življenski slog.

Zdrava prehrana je najpomembnejša terapija, ki lahko pomaga pri regeneraciji jeter. Ker so jetra zaradi zamaščenosti preobremenjena, jim lahko pomagamo z uživanjem živil, ki jih pretirano ne obremenjujejo. Zato pri načrtovanju jedilnika poskušajte vključiti več kuhane hrane in se izognite cvrtju. Poskusite uživati nizkokalorične obroke in v vašo dnevno rutino vpeljite telesno aktivnost. Sprememba prehrane jetrom pomaga, pogosto pa ne zmanjša že nastale škode. Prehod na popolnoma drugačen način prehranjevanja je prav tako včasih zelo zahteven, še posebej če ste pogosto izčrpani in imate kak kilogram preveč.

Naj poudarimo da naši želodci niso primerni za visokokalorično hrano, ki se običajno uživa v razvitih državah. Kot razlog za epidemijo debelosti v razvitih državah bi lahko navedli, da gre za posledico uživanja velikih količin mesa, mleka, sira in rastlinskih olj, torej v glavnem visokokaloričnih maščob in olj. Glede na vsebnost kalorij na primer v mesu ali mlečnih izdelkih, je v bistvu nemogoče ne zaužiti presežka kalorija, če želimo odpraviti lakoto. Po drugi strani pa polnovredna živila, kot so zelenjava in sadje, hitro zapolnijo želodec z veliko manj kalorij. To pa tudi predstavlja bistvo zgodbe, ki se imenuje: kako napolniti želodec, odpraviti lakoto in ob tem ne zaužiti preveč kalorij? Samo z zdravju koristno prehrano, ki vsebuje zelenjavo in sadje, ter s škrobnimi živili in občasnim uživanjem modrih (manjših) rib zadovoljimo potrebo po hrani, zagotovimo dobro zdravje organizma ter dosežemo splošno pozitivno bilanco zdravja in dobrega počutja. Ob tem bo tudi telo za vedno vitko. Tovrstni način prehranjevanja je mogoče zlahka usvojiti in po njegovih načelih sestavljati okusne jedilnike. Osrednji del obroka naj bo sestavljen iz raznovrstne izbire škrobnih živil ter dopolnjen z zelenjavo in manjšo količino sadja. Škrobna živila so idealna živila, ki naj prevladujejo v naši prehrani in naj bodo glavni vir vnosa dnevnih kalorij. (vir: Bilanca zdravja in počutja; Perdija; 2019)

Priporočena živila

Živila, ki se redno uživajo

Škrobna živila:

• polnovredna žita: riž, oves, koruza, bulgur, ajda, pšenična zrna, rž;
• moka: polnovredna pšenična, ovsena, riževa, ajdova, ržena, čičerikina in pirina moka;
• testenine: polnovredne testenine iz pšenice, špinače, pire ali ajde;
• gomoljnice: beli krompir, sladki krompir, rumena koleraba;
• bučnice: navadna buča, buča maslenka, orjaška buča itd.;
• stročnice: fižol, grah, leča, čičerika itd.

Zelenjava:

• gomoljnice: korenček, repa, rdeča pesa, redkev, čebula;
• listnata zelenjava: zelena solata, zelje, blitva, špinača, ohrovt;
• cvetnice: brokoli, cvetača, artičoka, brstični ohrovt;
• bučke: bučka cukini, rumena bučka, muškatna buča itd.;
• gobe: šampinjoni, šitake, sušene gobe;
• zelenjava podobna sadju: kumara, paradižnik, jajčevec.

Sadje:

• agrumi: limona, limeta, pomaranča, mandarina, grenivka;
• neagrumi: banana, breskev, jabolka, češnja, grozdje, kivi, nektarina, hruška, ananas, sliva, lubenica, melona, jagoda, avokado, kumara, dateljni itd.

Živila, ki se občasno uživajo

Modre ribe: skuše, sardele, papaline, inčuni, girice, iglice. Tuno in lososa odsvetujem zaradi velikih količin težkih količin v sebi, kajti gre za velike roparice s posledično prekomernimi količinami teh kovin.

Razlog za občasno uživanje modrih rib tiči v dejstvu, da so bogate z maščobnimi kislinami omega 3, o katerih smo govorili v poglavju 7 (maščobe). Priporočilo je tedenski vnos približno 250-gramske porcije modre ribe. Modre ribe imenujemo tudi mastne ribe, saj so te za razliko od belih (nemastnih) rib bogate z maščobami, ki jih hranijo v vseh maščobnih celicah v telesu, medtem ko jih bele ribe hranijo samo v jetrih in deloma v trebušni votlini. Prav zaradi večje vsebine maščobnih kislin kažejo večje koristi za zdravje kot bele (nemastne) ribe. Hkrati so izvrsten vir beljakovin, ki so za razliko od beljakovin toplokrvnih živali veliko lažje prebavljive, imajo boljši izkoristek in ugodnejšo aminokislinsko sestavo. Kot sestavni del prehrane ribe dopolnjuje vsesplošni vnos vitaminov in še posebej mineralov. So izjemen vir vitaminov B3, B12, D in A ter mineralov kalcija, železa, cinka, kalija in fosforja ter eden izmed najpomembnejših virov selena. S procesom zamrzovanja se veliki nutritivni delež izgubi, vključno z maščobno kislino omega 3. Zato je na mestu nasvet, da jih vedno pripravljate sveže.

Prepovedana živila

Zdravju koristna prehrana razen občasnega uživanja modrih rib načeloma ne vključuje živil živalskega izvora. V knjigi Bilanca zdravja in počutja poskušamo osvetliti dejstva, ki ponazarjajo, kako so bogata, visokokalorična, težko prebavljiva živila z visoko vsebnostjo holesterola, maščob, beljakovin in strupenih snovi ter ob tem z malo vlakninami in ogljikovimi hidrati zdravju škodljiva.

Odsvetovana živila so:

meso in mesni izdelki, razen občasno manjši vnos modrih rib;

• mleko in mlečni izdelki;
• prečiščena moka in žita;
• enostavni sladkorji;
• rafinirana (predelana) živila rastlinskega izvora.

Probiotiki

Redna uporaba probiotikov lahko pomaga pri reševanju številnih težav. Probiotiki lahko pomagajo obnoviti in ohraniti ravnovesje v črevesni mikroflori, zmanjšujejo simptome, kot so napihnjenost, plini in so glavni podporniki imunskega sistema.

Koristi probiotikov:

1. Probiotiki povečajo absorbcijo hranil

To je ena izmed najpomembnejših nalog, ki jih imajo probiotiki. Brez probiotikov procesi prebave absorbcije in raztrupljanja ne morejo potekati gladko, zato antibiotiki povzročajo take težave v prebavnem sistemu, saj poleg slabih bakterij ubijejo tudi.

2. Probiotiki proizvajajo hranila

Črevesna mikroflora prispeva pomemben delež pri proizvodnji pomembnih hranil za naše telo, saj proizvaja B vitamine (biotin, thiamin (B1) in riboflanin (B2), panteonska kislina (B5) in piridoksin (B6)). Prav tako proizvajajo maščobne kisline s kratko verigo, antioksidante, aminokisline in vitamin K.

3. Probiotiki podpirajo imunski sistem

Probiotiki podpirajo imunski sistem, stimulirajo proizvodnjo protiteles in povečujejo aktivnost belih krvih teles.

4. Probiotiki se bojujejo proti infekcijam

Črevesna flora proizvaja snovi, ki ubijajo in uničujejo slabe bakterije. Probiotiki prav tako zavirajo rast bakterij, kvasovk (kandida) in virusov tako, da ustvarjajo ustrezno kislost (pH) v prebavnem traktu. Slabe bakterije potrebujejo okolje z nizkim pH.

5. Probiotiki preprečujejo prehranske alergije

Raziskave so pokazale, da so probiotiki koristni za ljudi s prehranskimi alergijami. So ključni del obrambnega zidu v črevesju, ki preprečuje vstop neprebavljenim delčkom hrane in ostalim nezaželenim substancam v krvni obtok. Probiotiki zmanjšujejo motne procese na stenah črevesja, ki vodijo v nastanek »luknjic« skozi katere pronicajo nezaželene snovi v krvni obtok. Imunski sistem reagira tako, da se le-teh delčkov želi znebiti, rezultat tega pa so prehranske alergije.

6. Probiotiki se borijo proti razrastu kvasovk (kandida)

Kandida je naravni prebivalec v prebavnem traktu in membrani sluznice po celem telesu. Ko je koristnih bakterij v črevesju dovolj in imunski sistem deluje normalno, so vsi ti škodljivi mikroorganizmi pod kontrolo. Že samo ena terapija z antibiotiki lahko poruši občutljivo razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami v črevesju. Tako pride do razrasta kandide, najprej v debelem črevesju, kasneje pa tudi v tankem črevesju in nato po celem telesu. Kandida lahko prizadene tudi vaginalni del, sečila, usta in žrelo, prsi, doječe ženske, kožo, nohte in sinuse.

7. Probiotiki preprečujejo in zdravijo diarejo (drisko)

Dobre bakterije lahko bistveno omilijo oziroma odpravijo trajanje in resnost diareje, ne glede na to ali je le-ta rezultat jemanja antibiotikov ali pa je samo posledica bakterijske infekcije. Probiotiki so lahko odlična pomoč na potovanjih, saj nas varujejo pred potovalno diarejo, zastrupitvami s hrano ali pred rotavirusom.

8. Probiotiki preorečujejo in zdravijo želodčne razjede

Želodčne razjede povzroča bakterija H. Pylori, ki je tudi glavni povzročitelj želodčnega raka. Če je v želodcu prisotno zadostno število dobrih bakterij, le-te varujejo želodčno sluznico pred napadom bakterije H.pylori.

Probiotiki JAB vrhunske nemške kakovosti so dobavljivi v medicinskem centru CiiM plus.