Preventivni pregled je namenjen za oceno splošnega zdravstvenega stanja pacientov ter odkrivanju začetnih, očem skritih obolenj, ki jih posameznik sam ne opazi, oziroma mu še ne povzročajo večjih težav. Prav v začetni fazi bolezni pa se da narediti največ za preprečitev obolenja. Posebej izpostavljeni so delavci, ki so pod vsakodnevnimi psihičnimi obremenitvami in stresom (poglavitna dejavnika tveganja obolenj). Zdravniki priporočajo, da po 40. letu starosti opravimo preventivni pregled vsakih pet let in tako preprečimo morebitna (hujša) obolenja. Posebej izpostavljeni so delavci, ki so pod vsakodnevnimi psihičnimi obremenitvami in stresom (poglavitna dejavnika tveganja obolenj). Samo pomislimo, kako logično se nam zdi opraviti redni servis za tehnične naprave, avtomobile… Kaj pa zase?
Pregled zajema naslednje preiskave:
Elektrokardiografija (EKG) je ena najstarejših kliničnih metod. Elektrokardiografija je veda, s katero preučujemo delovanje srca na podlagi merjenja potencialnih razlik med različnimi deli telesa ob srčni aktivnosti. Elektrokardiograf je posebna priprava, s katero zaznamo na površini telesa napetostne razlike, ki so posledica majhnih razlik v potencialih med posameznimi predeli v srcu. Iz enega predela srca v drugega se namreč kot val depolarizacije prevaja akcijski potencial. Časovni zapis napetostnih razlik, ki jih izmerimo, imenujemo elektrokardiogram (EKG). EKG služi kot sredstvo za ugotavljanje pravilnosti oz. nepravilnosti v delovanju srca. Priprava bolnika za snemanje EKG in snemanje (opravi medicinska sestra/tehnik):
Pacienta seznani s preiskavo. Poskrbi, da je higiensko urejen, psihično in fizično sproščen (sicer so v zapisu vidne motnje). Praviloma naj bi ležal na preiskovalni mizi (na hrbtu). Izrazito poraščena mesta je potrebni obriti, sicer se nanese kontaktni žele na predel sprednjega dela prsnega koša ter okončine, nastavijo se elektrode in se posname EKG. Po snemanju se pacienta uredi.
EKG snemamo obvezno pri naslednjih stanjih:
– bolečini v prsnem košu,
– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
– motnjah srčnega ritma,
– vnetju osrčnika,
– povečanju srca ali določenega dela srca ,
– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,
– motnjah elektrolitskega ravnovesja,
– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca …
UZ – trebuha: Z ultrazvokom preverjamo zdravje organov, ugotavljamo vzroke bolečin v trebuhu, sledimo razvoju bolezni in preverjamo učinke zdravljenja. Pri pregledu trebuha z ultrazvokom trebuha gledamo jetra, žolčne vode, žolčnik, vranico, trebušno slinavko, nadledvično žlezo, sečila, maternico, jajčnike, prostato, stene prebavil, stene žil, ugotavljamo prisotnost proste tekočine v trebušni votlini …
Meritve telesne sestave
V splošnem telesno sestavo posameznika lahko razdelimo na dve komponenti:
maščobno in pusto maso.
Tisti, ki imajo ustreznejše razmerje med tema dvema, so običajno bolj zdravi, gibalno učinkovitejši in se tudi počutijo bolje. Da dosežemo oz. ohranimo optimalno telesno sestavo, niso dovolj le popularne diete in občasna vadba, temveč je temu treba prilagoditi način življenja. Torej, bolj priporočljiva od tehtanja in ugotavljanja naše telesne teže je že uporaba ogledala, kjer na pogled lahko ocenimo svojo telesno sestavo. Znano je namreč, da kilogrami ne povedo skoraj ničesar, prav tako kot indeks telesne mase, kjer je telesna teža ena izmed spremenljivk. Več nam pove, kot že rečeno, razmerje med maščobno in pusto maso. Maščobna masa predstavlja tisti del telesne mase posameznika, ki odpade na histološko neesencialno (nebistveno) ali rezervno maščobo in esencialno maščobo. Večji del te maščobe je v podkožju, nekaj pa je je v kostnem mozgu in v trebušni votlini okoli notranjih organov. Za naše normalno delovanje je tako tudi maščoba nujno potrebna, saj ščiti notranje organe, zagotavlja del energije in je v pomoč pri hormonskem delovanju. Vendar viški neesencialnih maščobnih zalog niso zaželeni, ker so med drugim povezani z različnimi zdravstvenimi težavami. Razlog za kopičenje je v večini primerov večji vnos hrane (in s tem energije), kot je potrebujemo za naš bazalni metabolizem in preostale aktivnosti.
Pusta masa zajema vse druge strukture organizma: mišice, kosti, živčevje, notranje organe in preostala tkiva.
Manifestacija obeh komponent telesne sestave je odvisna od genetske zasnove in od dejavnikov, ki jih lahko strnemo v tri osnovne skupine: kvantiteta in kvaliteta prehrane, telesna aktivnost ter raven stresa.
Urinska analiza:
Urin je ultrafiltrat plazme in ga tvorijo ledvice. Od krvi se razlikuje po tem, da ne vsebuje krvnih celic (eritrocitov, levkocitov, trombocitov) in makromolekularnih snovi – beljakovin. Osnovna vloga ledvic je odstranjevanje presnovnih produktov (predvsem dušikovih spojin, odvečne količine vode, soli, toksinov) in zadrževanje oz. reabsorpcija organizmu potrebnih snovi (krvnih proteinov, glukoze, aminokislin, elektrolitov). Urin zdravega človeka je običajno bister, slamnatorumene barve zaradi pigmenta urohrom. Ima značilen vonj po goveji juhi zaradi hlapne kisline v urinu. Na barvo in vonj vplivajo prehrana, nekatera zdravila in bolezenska stanja (krvavitve, žolčna barvila, melanin). Osnovna urinska analiza ima pomembno vlogo pri odkrivanju motenj v delovanju ledvic in sečnih poti.
Meritev skupnega holesterola, trigliceridov in sladkorja v krvi:
Holesterol kot tudi trigliceridi so izjemno pomembni za normalno delovanje našega organizma. Težave nastanejo le, če količina trigliceridov in holesterola v krvi preseže mejo, saj se s tem povečajo tudi različna tveganja za zdravje.
Holesterol in trigliceridi se nahajajo v krvi in lahko prispevajo h kopičenju maščobnih snovi, ki povzročajo zoženje in zamašitev žil. Pomembno je, da redno preverjamo svojo raven krvnih maščob (holesterola in trigliceridov), saj s tem občutno zmanjšamo tveganje za srčni napad.
Zvišan krvni sladkor in sladkorna bolezen povzročata številne bolezenske spremembe v telesu, še posebej pa je prizadeta žilna stena malih in velikih arterij (diabetična mikro in makro angiopatija) v procesu, ki ga imenujemo ateroskleroza. Ta bolezen prizadene arterije povsod po telesu, še zlasti pa organe, ki imajo najbogatejšo prekrvavitev: srce, možgani, ledvica, čutila, živci in drugi organi. V kolikor se zvišanemu krvnemu sladkorju pridružijo še motnje v presnovi maščob (zvišane krvne maščobe) so bolezenske spremembe še intenzivnejše. Sladkorno bolezen uvrščamo med dejavnike tveganja za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: srčnožilne (koronarne) bolezni, možganske žilne bolezni in periferne žilne bolezni.