Maščobe uporabljene v procesu metabolizma lahko izvirajo iz hrane ali iz notranjih tkivnih rezerv (maščobno tkivo). Med maščobe uvrščamo poglavitne: neutralne maščobe ali trigliceride, fosfolipide in holesterol. V glavnem se v telesu koristijo trigliceridi kot izvor energije pri različnih metaboličnih procesih. Nekatere maščobe (lipidi) še posebej holesterol, fosfolipidi in majhne količine trigliceridov se porabijo za ustvarjanje membrane vseh celicah organizma kot za opravljanje različnih celičnih funkcij. Maščobe, ki jih vnašamo z prehrano (izjema so nekatere manjše maščobne kiseline) se transportirajo preko limfe, ki se vliva v vensko cirkulacijo. Večina trigliceridov se v digestivnem traktu razgradi na monogliceride in maščobne kisline. Nato, ob prehodu skozi epitelne celice digestivnega trakta, se monogliceridi in maščobne kisline ponovno združujejo v nove molekule trigliceridov, ki vstopajo v limfo kot majhne razpršene kapljice imenovane hilomikroni. V eni uri po obilnem mastnem obroku se koncentracija hilomikronov v plazmi bitveno poviša ter povzroči motnost krvne plazme, ki je lahko včasih rumene barve. Večina hilomikrona se odstrani iz pretočne krvi ob prehodu skozi kapilare maščobnih tkiv in jetre. To je tudi eden od razlogov zakaj se je dobro izogibati večjim vnosom mastne hrane, ki lahko s časom resno ogrozi pretočnost in prožnost našega ožilja. Uskladiščene maščobe se uvrščajo v dolgoročni vir energije. Zaloga glikogena se šteje kot kratkoročno gorivo. Po ocenah strokovnjakov se ta namreč porabi v 15 urah po hranjenju. Ob trajnejši lakoti se torej zaloge OH (glikogena) dokaj hitro porabijo tako da je energijo potrebno pridobiti iz sekundarnega vira torej iz maščob. Ravno to dejstvo predstavlja osnovno logiko nekaterih vrst restriktivnih diet, ki se koristijo za zmanjšanje telesne teže oziroma debelosti. Takšne diete torej temeljijo na redukciji vnosa OH, s čemer se zmanjša glikogenska energijska rezerva in stimulira poraba maščob iz maščobnih tkiv, ki v skrajnjem primeru privede do izgube telesne teže zaradi izgube maščobnega tkiva. Zveni logično kajneda? Ali je to tudi učinkovito in zdravo pa poglejmo v nadaljevanju.
Očitno sta metabolizma maščob in OH med seboj zelo ozko povezana. Pogosto se reče da maščobe izgorevajo na ognju ogljikovih hidratov (OH). Pomanjkanje vnosa OH lahko privede do ekstremne acidoze (kri postane kisla oziroma pH vrednost pade pod 7). Zato se tudi pri zelo restriktivnih dietah ne priporoča izločanje OH iz prehrane. Acidoza zmanjšuje aktivnost možganskih neuronov tako da padec pH vrednosti krvi pod 7 lahko privede do kome, ki zelo pogosto pojavi pri pacientih z neustrezno sladkorno boleznijo. V primeru neustrezne prehrane ali napačne diete, acidoza ni sicer tako pogosta pa vendar le je aktivnost neurona v možganjih kompromitirana in lahko sproži celi niz simptomov kot so: pad koncentracije, utrujenost, razdražljivost ipd.
Metabolizem maščob se enako kot metabolizem OH nahaja pod kontrolo večine enakih hormonov ter kompleksnih hormonalnih mehanizmov, kar potrjuje ozko povezanost metabolizma teh dve hranljivih snovi.
Ob razlagi metabolizma maščob se ne moremo izogniti omembe poglavitne bolezni, ki se imenuje ateroskleroza. Se še spomnite »neslavnega« seznama največjih povzročiteljev smrtnosti pri ljudeh? Ateroskleroza je največji »ubijalec« sodobnega časa. Torej gre za bolezen velikih in srednjih arterij pri katerih se v notranjosti stene razvijejo poškodbe imenovane ateromatozni plaki. Proces formiranja plaka se prične z koncentracijo drobnih kristalov holesterola v steni ožilja. Ti so lahko tako veliki da začnejo štrleti v lumen (lumen dobesedno pomeni svetel prostor) arterije in ovirajo pretočnost krvi ali v skrajnjih primerih privedejo celo do zapore žile. V vsakem primeru arterije postajajo toge in neprožne ker se pričnejo kalcijeve soli vezati na holesterol in z ostalimi maščobami iz plaka kar povzroči tako imenovano kalcifikacijo. Gre za snov, ki je lahko trda kot kost in od prožnih arterij lahko ustvari arterije trde kot cev. Takšne arterije zaradi degenerativnih procesov v stenah postanejo izpostavljene pokanju. Poveča se tveganje za nastanek strdkov na mestih kjer so nastali plaki kar rezultira pojavu tromboze ili embolije, kar nadalje pripelje do prekinitve pretoka krvi v tej arteriji. Pri približno 2/3 ljudi, ki umrejo za posledicami ateroskleroze je vzrok smrti tromboza ene ali več arterij, ki hranijo srčno mišico (infarkt miokarda). Preostala tretjina jih umre za posledicami tromboze ali krvavenja v drugih delih organizma predvsem v možganih ko nastane možganska kap.
Najpomembnejši dejavnik za nastanek ateroskleroze je visoka koncentracija holesterola v plazmi še posebej v obliki LDL (lipoproteini majhne gostote). Koncentracija LDL-a v plazmi z veliko količino skupnega holesterola direktno je proporcionalna količini zaužite količine zasičenih maščob v vsakdanji prehrani. Iz tega razloga se LDL-u pogosto reče »slabi« holesterol. Po drugi strani pa HDL-u (lipoprotein velike gostote) »dober« holesterol, ker vsebuje majhno količino holesterola. Lipoproteini so snovi sestavljene iz proteinov (beljakovin) in maščob in so odgovorni za transport maščob po krvi. Količina tega »tovora« pa je odvisna od prehrane, telesne teže, starosti, stresa, hormonov in zdravil. Naloga LDL je torej prenos holesterola od jeter do drugih delov telesa. Kot smo že prej omenili če ga je preveč se prične nalagati na stenah žil s čimer lahko dolgoročno privede do nastanka ateroskleroze. V nasprotju z LDL, pa HDL prenaša holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Ob tem HDL zmanjšuje možnost da bi prišlo do nalaganja holesterola na stene žil. Zaradi tega se HDL-u reče »dobri« holesterol.
Najpomembnejša preventiva proti razvoju ateroskleroze je prehrana z malo maščobami, ki večinoma vsebujejo nezasičene maščobe z malo holesterola.
Za lažje razumevanje mehanizma vpliva za zdravje koristne hrane na proces metabolizma maščob si poglejmo primer vpliva ovsene kaše na zmanjšanje nastanka LDL-a. Naša jetra ustvarijo večino celotnega v krvi prisotnega holesterola. Ostanek absorbiramo iz prehrane. Večina holesterola, ki nastane v jetri se pretvarja v žolčno kislino in izloči v tenko črevo. Okrog 90% teh istih žolčnih kislin se reabsorbira in vrača v jetro kjer se ponovno in neprekinjeno uporablja v žolči. Torej, vsaki agens, ki se lahko veže na žolčne kisline v digestivnem traktu in tako ustavi njihov povratek v jetro privede do tega da se dosti večja količina holesterola pretvori v nove žolčne kisline. Uvodoma omenjena ovsena kaša, ki se kaže v funkciji agensa, privede do povečanja razmerja holesterola, ki se koristi za ustvarjanje novih žolčnih kislin, namesto da bi se koristil za nastanek novih LDL in posledično aterogenih plakov.
Za ugotovitev stanja jeter priporočamo preventivni ultrazvočni pregled pri nas, kjer specialist gastroenterolog obenem pregleda še ostale trebušne organe: žolčni vod, žolčnik, trebušno slinavko, ledvice ter sečni mehur.
Vir: Bilanca zdravja in dobrega počutja
Vaš CIIM PLUS
.