Kalorija je merska enota, ki, tehnično gledano, opredeljuje količino toplote, ki je potrebna, da se 1 gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C. Torej kalorije niso sestavine hrane, temveč merilo količine energije (toplote), ki jo iz hrane pridobimo. Ena (1) prehranska kalorija vsebuje 4,184 džula energije in kot takšna je seveda kalorija preprosto kalorija. Ko gre za človeški organizem, pa stvari niso več tako preproste. Naše telo je izjemno zapleten biokemični sistem, ki ima programirane procese za uravnavanje energetskega ravnovesja. Živila, ki jih vnašamo v svoje telo, prehajajo skozi različne procese in sprožajo različne vplive, med drugim tudi na hormone in možganske centre, ki nadzirajo lakoto in prehranjevalno vedenje. Kolike energije je v posameznem živilu, pa je seveda odvisno od kemične sestave tega živila. Kot je že bilo omenjeno v poglavju 7, iz 1 grama maščob pridobimo 9 kcal, kar je skoraj dvakrat več energije, kot je pridobimo iz 1 grama ogljikovih hidratov ali beljakovin. Koliko energije dejansko potrebuje posameznik, je seveda odvisno predvsem od metabolizma ter izpostavljenosti naporom in obremenitvam. Pa vendar prepričanje, da so vse kalorije enako problematične, predstavlja eno izmed največjih zmot o zdravi prehrani. Če pojemo 100 kalorij sladkarij, bo imelo to na naše telo drugačen učinek kot 100 kalorij cvetače. Če želimo na primer vzdržno izgubljati kilograme, se moramo odpovedati hrani, ki vnaša veliko kalorij, hkrati pa nam ne da občutka polnosti, in jih nadomestiti s takšno hrano, ki nam napolni želodec, ne da bi bila polna kalorij, kot je na primer zelenjava. Povprečni dnevni energetski vnos, preračunan skozi kalorije, znaša za moške približno 2500 kcal in za ženske približno 2000 kcal. Živila so v osnovi nizko- in visokokalorična. Hrana, ki ima do 40 kcal na servirno enoto, je nizkokalorična in pijača, ki ima do 20 kcal/100 ml, je tudi nizkokalorična. Na embalaži kupljenih prehrambnih izdelkov in na tabelah kalorij lahko odčitamo dovolj natančno kalorično vrednost živil. A za zdravo prehrano, ki zagotavlja primerno bilanco zdravja in počutja ter tudi primerno telesno težo, je potrebno več kot le natančno seštevanje kalorij. Niso pač vse enake.
Poglejmo nekaj nazornih primerov. Upognjena dlan oreščkov vsebuje približno 175 kalorij, enako kot čokoladni piškot. Nove raziskave ob tem kažejo, da imajo oreščki kakovostne kalorije, kar jih uvršča med dobra živila, medtem ko piškoti to niso. Avokado vsebuje veliko koristnih vitalnih snovi, a hkrati relativno veliko kalorij, sploh v primerjavi s preostalim svežim sadjem in zelenjavo. Kljub vsemu spadajo avokadove kalorije med kakovostne. Nizkokalorično pivo po drugi strani nima visoke hranilne vrednosti. Kot je že bilo omenjeno v poglavju o živilih rastlinskega izvora, ki so predelana, je zelo pomembno, da se zavedamo pomena »praznih« kalorij – torej tistih živil, pri katerih gre za veliko energetsko in majhno hranilno vrednost. Kot nazoren primer si poglejmo liziko, ki jo v trgovinah vedno opazite pri blagajnah, da jih vaši malčki slučajno ne bi spregledali. Ta ima približno 45 kcal, kar je le nekaj več od jabolka. Pa vendarle, ali sploh lahko primerjamo hranilno vrednost med tema dvema živiloma? Nikakor ne! Zaradi prvega bodo namreč vaši malčki v najboljšem primeru zelo pogosto obiskovali zobozdravnika zaradi pokvarjenih zob. Kalorij torej ne seštevajte, temveč jih skrbno izbirajte.
Vir: Bilanca zdravja in dobrega počutja
Vaš CIIM PLUS
.